O nasadih jagod
Z gojenjem jagod smo pričeli v letu osamosvojitve Slovenije. Prve zrele sadeže smo pobirali, ko so nad nasadom v Nemški vasi letela vojaška letala. Ker smo imeli večje probleme s sušo, v bližini nasada pa ni bilo vira vode, smo drugi nasad naredili v Kamnem potoku ob reki Temenici. Žal pa je bilo obdobje drugega nasada povezano s preobilnim deževjem. Tako smo tretji nasad napravili v Grmu pri Ponikvah, še vedno poleg reke Temenice, a tokrat smo nasad pokrili s plastenjaki, da smo ga zavarovali pred deževjem, gnitjem in potrebo po uporabi kemikalij za zaščito sadja pred onesnaženim okoljem.
Jagode rastejo na tleh pokritih s črno folijo, ki zavira rast plevela, izhlapevanje vode ter skrbi za toploto. Folija plastenjaka pa varuje rastline ne le pred umazanim dežjem, temveč tudi pred UV žarki ter omogoča zgodnejše zorenje zaradi efekta tople grede.
Nekaj let smo imeli poleg navadnih nasadov tudi hidroponik nasad jagod, kjer so jagode rasle v vrečah na policah. Vreče so bile napolnjene s posebno zemljo ter koščki stiropora. Tudi ta nasad je bil pokrit s plastenjaki, da smo se ognili gnitju zaradi dežja. A ker je ta nasad rodil hkrati s standardnim nasadom, in ker vedno obstaja možnost prenosa bolezni iz nasada v nasad, smo hidroponik nasad opustili.
Glavna sezona jagod je spomladi (maj, junij). Nekaj let smo jagodam, ki so bile sajene poleti, rezali cvete, ker naj bi veljalo, da jagode potem naslednje leto bolj rodijo. To sedaj naredimo le v primeru slabših sadik oz. če sajenje ni bilo dovolj dobro. V nasprotnem primeru cvetov ne režemo, temveč pustimo da sadeži dozorijo še isto jesen (september, oktober).
Jagode rastejo na tleh pokritih s črno folijo, ki zavira rast plevela, izhlapevanje vode ter skrbi za toploto. Folija plastenjaka pa varuje rastline ne le pred umazanim dežjem, temveč tudi pred UV žarki ter omogoča zgodnejše zorenje zaradi efekta tople grede.
Nekaj let smo imeli poleg navadnih nasadov tudi hidroponik nasad jagod, kjer so jagode rasle v vrečah na policah. Vreče so bile napolnjene s posebno zemljo ter koščki stiropora. Tudi ta nasad je bil pokrit s plastenjaki, da smo se ognili gnitju zaradi dežja. A ker je ta nasad rodil hkrati s standardnim nasadom, in ker vedno obstaja možnost prenosa bolezni iz nasada v nasad, smo hidroponik nasad opustili.
Glavna sezona jagod je spomladi (maj, junij). Nekaj let smo jagodam, ki so bile sajene poleti, rezali cvete, ker naj bi veljalo, da jagode potem naslednje leto bolj rodijo. To sedaj naredimo le v primeru slabših sadik oz. če sajenje ni bilo dovolj dobro. V nasprotnem primeru cvetov ne režemo, temveč pustimo da sadeži dozorijo še isto jesen (september, oktober).
Vrst jagod je ogromno, več 100. Razvite so bile iz 5 do 6 divjih vrst jagod. Razlikujejo se v obliki, velikosti, čvrstosti, strukturi, barvi, okusu, začetku zorenja, odpornosti na bolezni in mraz. Načeloma velja, da večja ko je jagoda, večjo ima vsebnost vode, manjša ko je jagoda, bolj ima izrazit okus.
Vrste jagod, ki smo jih imeli do sedaj: elvira, marmolada, dana, arosa, elsanta, miss, lia, maya, saint pierre, clery, galia, roxana itd. Vsako leto testiramo približno 1000 sadik nove vrste, da vidimo, kako se obnesejo na zemlji, kjer imamo nasad, ter da vidimo, kakšna je kvaliteta ter okus nove sorte.
Prvo rodno leto je na sadiki manjše število plodov, ki so večji. Vsako naslednje leto je plodov več, a so le-ti manjši. V nasadu jagod, ki rodi že 3. rodno leto, vsako pomlad omogočimo samoobiranje. Ta del nasada po spomladanski sezoni odstranimo in ga pripravimo za nov nasad. Že nekaj let prakticiramo sajenje jagod v avgustu (zalivanje jagod mora biti omogočeno, sicer rastline ne preživijo). Bolj kvalitetnim sadikam, ki so bile dovolj dobro posajene, omogočimo da rodijo v septembru-oktobru. Ostalim sadikam porežemo cvetove in vitice, da omogočimo sadiki, da se okrepi.
Vrste jagod, ki smo jih imeli do sedaj: elvira, marmolada, dana, arosa, elsanta, miss, lia, maya, saint pierre, clery, galia, roxana itd. Vsako leto testiramo približno 1000 sadik nove vrste, da vidimo, kako se obnesejo na zemlji, kjer imamo nasad, ter da vidimo, kakšna je kvaliteta ter okus nove sorte.
Prvo rodno leto je na sadiki manjše število plodov, ki so večji. Vsako naslednje leto je plodov več, a so le-ti manjši. V nasadu jagod, ki rodi že 3. rodno leto, vsako pomlad omogočimo samoobiranje. Ta del nasada po spomladanski sezoni odstranimo in ga pripravimo za nov nasad. Že nekaj let prakticiramo sajenje jagod v avgustu (zalivanje jagod mora biti omogočeno, sicer rastline ne preživijo). Bolj kvalitetnim sadikam, ki so bile dovolj dobro posajene, omogočimo da rodijo v septembru-oktobru. Ostalim sadikam porežemo cvetove in vitice, da omogočimo sadiki, da se okrepi.
O nasadih malin in robid
Nasad malin in robid je v višjih plastenjakih, da omogoča visokim rastlinam dihanje ter zaščito pred dežjem in UV žarki. Maline so posajene na zemlji, ki je pokrita z belo folijo, da onemogoča rast plevelu ter izhlapevanje vode.
O drugem sadju
Preostalega sadja imamo manj. Večinoma so to drevesa: jabolka, slive, češnje, ringlo, oreh, bezeg (cvetje). Imamo tudi različno grmičevje: črni, rdeči in beli ribez, kosmulje, andske jagode. Od "sadnih buč" imamo različne lubenice. Vedno pa testiramo tudi nove rastline.
O nabiralništvu gozdnega sadja
Vsako leto si vzamemo čas za nabiranje gozdnih sadežev: borovnic, jagod, kostanja.